Kako pomagati psu med prehlado in boleznimi dihal
Povzetek znanstvenih dognanj, študij in raziskav
Uvod
Bolezni dihal pri psih, vključno s prehladi, pljučnicami, laringitisi in drugimi okužbami dihalnega sistema, predstavljajo pogosto zdravstveno težavo v veterinarski praksi. Čeprav običajno niso smrtne, lahko močno poslabšajo kakovost življenja psa in povzročijo zaplete, še posebej pri starejših psih, mladičih ali psih z oslabljeno odpornostjo. V tej analizi se bomo osredotočili na aktualne znanstvene raziskave o vzrokih, mehanizmih bolezni in možnostih podpore psom, ki trpijo za blagimi in resnejšimi stanji dihal, kot je t. i. "pasji prehlad".
Vzroki bolezni dihal pri psih
Bolezni dihal pri psih so lahko posledica različnih patogenov: virusov, bakterij, parazitov ali mikroskopskih gliv. Med najpogostejše virusne povzročitelje sodijo:
- Canine parainfluenza virus (CPIV) – pogost povzročitelj t. i. "pasje gripe", del kompleksa infekcijskega traheobronhitisa (kennel cough).
- Canine adenovirus tip 2 (CAV-2)
- Canine herpesvirus in Canine distemper virus (CDV)
- Influenza A – sevi influence, ki se občasno prenesejo z ljudi ali konj.
Bakterijske okužbe, ki se razvijejo kot posledica virusnih ali samostojno vključujejo:
- Bordetella bronchiseptica
- Streptococcus spp.
- Mycoplasma spp.
V določenih pogojih (oslabljena odpornost, slaba ventilacija, visoka vlaga) se te okužbe hitro širijo, predvsem v kolektivnih okoljih (zavetišča, pasji hoteli).
Klinična slika in simptomi
Večina okužb dihal pri psih se začne z blagimi simptomi, podobnimi človeški prehladi. Med te simptome sodijo:
- Kihanje in zamašen nos
- Povečano izločanje iz nosu (vodeno ali gnojno)
- Kašelj, predvsem suh in dražeč
- Povišana telesna temperatura (38,5 – 40°C)
- Zmanjšan apetit in letargija
- Hitrejše dihanje, oteženo dihanje – otežena inspiracija pri težjih okužbah
V hujših primerih (pljučnica, sekundarne bakterijske okužbe) se lahko pojavijo izguba teže, izkašljevanje krvi, dispneja in cianoza sluznic.
Diagnostika – kako vemo, ali gre za prehlad ali kaj resnejšega?
Veterinar bo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in po potrebi dodatnih diagnostičnih postopkov postavil točno diagnozo. Običajne metode vključujejo:
- Poslušanje pljuč in bronhijev s stetoskopom
- Merjenje telesne temperature
- Hitri antigenski testi za virusne okužbe (CPIV, influenca, CAV)
- Braz nosu ali žrela za PCR analizo
- Rentgensko slikanje pljuč (zlasti ob sumu na pljučnico)
- Krvne analize (CBC, CRP ali specifični biološki markerji)
Pomembno je razlikovati "navaden" prehlad od bolezni, ki zahtevajo specifično zdravljenje, kot je piogranulomatozna pljučnica pri psih z imunsko motnjo.
Terapija in pristopi k zdravljenju
Pri večini blažjih okužb je zdravljenje simptomatsko in spodbuja naravni imunski odziv telesa. Ko je prisotna bakterijska komponenta, se uporabljajo antibiotiki. Možnosti zdravljenja vključujejo:
- Antibiotiki – ob sekundarni okužbi (npr. doksiciklin, amoksicilin-klavulanska kislina)
- Antipiretiki – za zniževanje vročine (samo tisti, ki so namenjeni psom!)
- Nebulizacija – inhalacije s paro za redčenje izločkov in lažje dihanje
- Imunomodulatorji in naravni pripravki – beta-glukani, propolis, polifenoli in drugi naravni spodbujevalci imunosti
- Vitamini in minerali – vitamin C, D3, cink, selen, omega-3 maščobne kisline
Kako pomagati psu doma – podpora in okrevanje
Po postavitvi diagnoze in začetku terapije imajo skrbniki ključno vlogo pri pospešitvi okrevanja psa. Osnovne smernice vključujejo:
- Topel in udoben prostor za počitek
- Dovolj tekočine – sveža voda je ključna za izločanje in zdravje sluznice
- Lahka, a hranljiva hrana (kuhana piščančja prsa, kostna juha)
- Izogibanje mrazu in prepihu – sprehodi naj bodo krajši in zaščiteni
- Nežno čiščenje nosu in oči iz izločkov
- Manj izpostavljenosti stresnim situacijam – stres slabi odpornost
- Nadzorovan vnos dodatkov, kot so imunostimulatorji
Preventiva – ali se lahko prehlad prepreči?
Čeprav ni mogoče popolnoma izključiti tveganja za okužbe dihalnega sistema, obstajajo ukrepi, ki bistveno zmanjšajo verjetnost pojava bolezni:
- Redno cepljenje – proti virusom, ki povzročajo traheobronhitis, influenco in pasjo kugo (věc o tej bolezni preberite v članku Pasji kašelj: Simptomi, zdravljenje in preventiva za zdravo življenje)
- Izogibanje prostorom z veliko koncentracijo psov v zimskih mesecih
- Krepitev imunskega sistema (prehranski dodatki, uravnotežena prehrana)
- Redno čiščenje ležišč in prostorov, kjer pes biva
- Izogibanje stiku z okuženimi psi
Povzetek nedavnih znanstvenih spoznanj
Novejše raziskave potrjujejo pomembnost mikrobiote dihal ter pomen imunomodulacije med okužbami. Na primer, študija objavljena v Journal of Veterinary Internal Medicine (2021) je pokazala, da so imeli psi, ki so po okužbi s parainfluenca virusom prejemali beta-glukane, krajše trajanje simptomov in manjšo potrebo po antibiotikih.
Raziskave o inhalacijskih terapijah (npr. raziskava Liu idr., 2020) podpirajo učinkovitost nebulizacije s fiziološko raztopino za ublažitev simptomov v akutni fazi. Prav tako študije o endogenih markerjih vnetja kažejo, da bi merjenje CRP lahko pomagalo pri razlikovanju med bakterijsko in virusno okužbo.
Zaključek
Bolezni dihal, čeprav pogosto blage pri psih, zahtevajo pozorno spremljanje zaradi možnih zapletov. Pravočasen odziv, podpora imunskemu sistemu in prilagojeno zdravljenje so ključ do uspešnega okrevanja. Sodobna znanstvena dognanja in naravni imunomodulatorji, kot so tisti na osnovi propolisa, cvetnega prahu in beta-glukanov, lahko pomembno prispevajo k odpornosti psov proti boleznim dihal. Preventiva, kakovostna prehrana in pozornost skrbnika ostajajo temeljni stebri pasjega zdravja.