Cepljenje mačk: načrt cepljenja, cepiva in stranski učinki

Zakaj je pomembno cepiti mačke

Cepljenje mačk je ključen del odgovornega lastništva hišnega ljubljenčka, saj mačko varuje pred potencialno smrtonosnimi boleznimi, zmanjšuje širjenje okužb med živalmi in v primeru stekline varuje tudi ljudi.

Bolezni, proti katerim se mačke cepijo, večinoma nimajo specifičnega zdravila, ki bi uničilo virus. Veterinar lahko okuženo mačko oskrbi le podporno, na primer z infuzijami, zdravili proti slabosti in antibiotiki za sekundarne okužbe, izid pa je pri muckih in starejših mačkah pogosto negotov. Cepivo pripravi imunski sistem, da prepozna povzročitelja, preden se z njim mačka sreča, zato je bolezen blažja ali pa se sploh ne razvije.

Bolezni, proti katerim se mačke cepijo

Številne bolezni, proti katerim cepimo mačke, imajo lahko resne in včasih usodne posledice. Če prepoznaš simptome, hitro ukrepaš, kadar mačka pokaže znake okužbe.

• Mačja panleukopenija (FPV), znana tudi kot mačja kuga – povzroča letargijo, bruhanje, drisko in nenaden padec belih krvnih celic, kar vodi v hude okužbe. Virus je zelo odporen in lahko v okolju preživi mesece. Mačka s temi simptomi, zlasti mladič, takoj potrebuje veterinarja. Če ima tvoja mačka sicer stalne prebavne težave, se prav tako oglasi pri veterinarju; za vsakodnevno podporo prebavi lahko razmisliš o dopolnilu Apicat Probiotic.
• Mačji herpesvirus in kalicivirus (FHV-1 in FCV) – povzročata tako imenovani mačji nahod: kihanje, izcedek iz nosu in oči, vnetje oči, rane v ustni votlini, vročino in težko dihanje. Mačke, ki prebolijo herpesvirus, pogosto ostanejo prenašalke, simptomi pa se lahko ob stresu vrnejo.
• Virus mačje levkemije (FeLV) – vodi v oslabitev imunskega sistema, slabokrvnost, tumorske spremembe in povečano dovzetnost za okužbe.
• Steklina – smrtonosna bolezen živčnega sistema, ki se lahko prenese na ljudi.

Cepljenje pri herpesvirusu in kalicivirusu ne prepreči vedno okužbe, a bistveno omili potek bolezni, zato je pomembno tudi za mačke, ki le redko hodijo ven.

Kako se bolezni širijo med mačkami

Mačke so lahko izpostavljene različnim povzročiteljem, zlasti tiste, ki bivajo na prostem, živijo v večjih skupinah ali pridejo v stik z necepljenimi živalmi. Najpogostejše poti širjenja bolezni:

• Tesen stik z drugimi okuženimi mačkami (lizanje, boji, skupna uporaba posod). Zapuščene in nekastrirane mačke so še posebej ogrožene — več o tem preberi v našem članku Resnica o sterilizaciji ali kastraciji mačke.
• Izpostavljenost onesnaženemu okolju (pesek, posode, igrače, tla), pa tudi obutev in oblačila ljudi, ki so bili v stiku z okuženo mačko.
• Matere, ki bolezen prenesejo na mladiče med brejostjo ali dojenjem.
• Bivanje v mačjih hotelih, zavetiščih in na razstavah, kjer je veliko mačk na enem mestu.

Vrste cepiv za mačke

Obstajajo osnovna (jedrna) in neosnovna (nejedrna) cepiva. Osnovna priporočamo vsem mačkam, nejedrna pa se dajejo glede na način življenja in okolje mačke.

• Osnovna cepiva – proti panleukopeniji, herpesvirusu in kalicivirusu. Te bolezni so razširjene in zelo nalezljive, najpogosteje pa se dajejo v enem kombiniranem odmerku.
• Neosnovna cepiva – proti FeLV in klamidiji. Dajejo se, kadar je mačka zaradi izhodov ali stika z drugimi mačkami izpostavljena večjemu tveganju. Pred cepljenjem proti FeLV veterinar običajno priporoči krvni test.
• Steklina – obvezna je, kadar mačka potuje v tujino, skupaj z mikročipom in potnim listom za hišne ljubljenčke, veterinar pa jo lahko priporoči tudi mačkam, ki hodijo ven.
• Monovalentna in polivalentna cepiva – monovalentna varujejo pred eno boleznijo, polivalentna pa združujejo zaščito pred več boleznimi v enem odmerku, kar cepljenje poenostavi.

Odločitev o vrsti cepiva sprejmi skupaj z veterinarjem, glede na starost, zdravstveno stanje in način življenja mačke.

Načrt cepljenja: kdaj in kako pogosto

Pravilno časovno usklajen načrt cepljenja tvoji mački zagotavlja najboljšo zaščito. Okvirni razpored je tak:

• Primarna serija za mucke – prvi odmerek med 6. in 8. tednom starosti, nato ponavljanje na vsake 3–4 tedne do najmanj 16. tedna. Protitelesa iz materinega mleka lahko motijo delovanje zgodnejših odmerkov, zato je zadnji odmerek tako pozno.
• Poživitveno cepljenje mlade mačke – med 6. in 12. mesecem starosti, po priporočilu veterinarja, da se utrdi imunost iz primarne serije.
• Redna poživitvena cepljenja – na vsake 1 do 3 leta, odvisno od vrste cepiva, tveganja in presoje veterinarja. Mačke, ki hodijo ven ali gredo v mačji hotel, se pogosto poživitveno cepijo pogosteje proti mačjemu nahodu.
• Odrasla mačka neznane preteklosti – posvojena odrasla mačka brez podatkov o cepljenju običajno dobi dva odmerka osnovnih cepiv v razmaku 3 do 4 tednov.

Spremljanje zdravstvenega stanja – redni veterinarski pregledi pomagajo oceniti, kdaj in kakšno cepljenje je potrebno, nekatera cepiva, kot so tista za FeLV, pa se priporočajo predvsem mačkam, ki hodijo ven. Za mačke, ki bivajo v zaprtih prostorih, lahko pomaga tudi šampon za suho pranje, s katerim se higiena ohrani na varen način. Nasvete o higieni dlake najdeš tudi v besedilu Kako okopati mačko: 10 nasvetov za kopanje brez stresa.

Kako pripraviti mačko na cepljenje

Cepi se samo zdrava mačka, zato veterinar pred cepljenjem opravi kratek pregled. Nekaj korakov bo olajšalo obisk tebi in mački:

• Približno deset dni pred cepljenjem mačko očisti črevesnih zajedalcev po navodilu veterinarja. Več o tem preberi v vodniku o zajedalcih pri mačkah.
• Mačko navadi na transportno torbo tako, da je nekaj dni prej odprta v stanovanju, z odejico in priboljškom.
• S seboj vzemi knjižico ali potni list s podatki o prejšnjih cepljenjih.
• Povej veterinarju, če je bila mačka pred kratkim bolna, prejema zdravila ali je imela v preteklosti reakcijo na cepivo.

Muceki v obdobju cepljenja potrebujejo tudi kakovostno prehrano, prilagojeno rasti, o čemer več piše v besedilu Zdrava prehrana muckov.

Prehrana in vsakodnevna podpora imunskemu sistemu

Uravnotežena prehrana, dovolj vode in miren vsakodnevni ritem so temelj dobre kondicije mačke. Prehranska dopolnila so lahko del vsakodnevne skrbi za mačji organizem. Niso nadomestilo za cepivo, ampak podpora ob njem.

• Beta-glukani – podpirajo normalno delovanje imunskega sistema.
• L-lizin – lastniki ga pogosto dajejo mačkam, ki so prenašalke herpesvirusa, po nasvetu veterinarja.
• Vitamini in minerali – pomembni za mačke, ki slabše jedo ali so v obdobju okrevanja.

Dopolnila izbiraj previdno in v dogovoru z veterinarjem, zlasti pri mačkah s kroničnimi boleznimi. Številni lastniki kot del vsakodnevne skrbi izberejo Apicat Multivitamin, na osnovi naravnih sestavin. Več idej o tem najdeš v besedilu o naravni krepitvi mačjega imunskega sistema.

Nasveti za lastnike mačk po cepljenju

Po cepljenju je pomembno spremljati vedenje in stanje mačke, saj se lahko pojavijo blagi stranski učinki. Svetujemo ti naslednje:

• Mačko opazuj 24–48 ur po cepljenju. Običajne reakcije so blaga zaspanost, slabši apetit, rahlo povišana temperatura ali majhna oteklina na mestu vboda.
• Takoj po cepljenju se izogibaj stresu in napornim aktivnostim ter mački omogoči miren kotiček za počitek. Za mačke, nagnjene k stresu, lastniki pogosto izberejo izdelke z rastlino, znano kot mačja meta, kot del rutine sprostitve.
• Če se pojavijo hujši simptomi (bruhanje, driska, otekanje obraza, srbenje, težko dihanje, skrajna utrujenost ali kolaps), takoj pokliči veterinarja.
• Če bunčica na mestu vboda ne izgine niti po treh mesecih, je večja od dveh centimetrov ali raste še mesec dni po cepljenju, jo pokaži veterinarju.

Skrb po cepljenju prinaša dodatno plast varnosti in pomaga tvoji mački, da se čim hitreje vrne v običajno stanje brez zapletov.