7 stvari, ki ti jih želi povedati starejši pes: kako mu pomagati

Kratek odgovor: starejši pes običajno slabše vidi in sliši, laže postane tesnoben, hitreje ga zebe, bolijo ga sklepi, laže se zredi, občasno je zmeden in potrebuje več nege kože, krempljev in zob. Majhni psi so stari od približno 11. leta, srednje veliki od približno 10., veliki pa že od približno 8. leta. Prilagojen dom, krajši in pogostejši sprehodi, hrana za starejše pse, redni pregledi pri veterinarju vsaj enkrat do dvakrat na leto in veliko potrpežljivosti mu pomagajo, da tudi ta leta preživi zadovoljno.

Kdaj pes postane starejši?

Ko imaš psa, je ena najtežjih stvari opazovati, kako se v razmeroma kratkem obdobju desetih let iz razigranega mladiča spremeni v zaspanega starejšega psa. Manjši psi veljajo za starejše po približno 11 letih, srednje veliki pri približno 10 letih, veliki pa od približno 8 let. V teh letih lahko tvoj pes postane počasnejši, pozabljiv, se zredi in izgubi del čutil. Če bi tvoj starejši pes znal govoriti, bi ti rad povedal teh 7 stvari.

7 stvari, ki ti jih želi povedati starejši pes

1. „Ne slišim in ne vidim več dobro.“

Tako kot ljudje začnejo tudi psi s staranjem izgubljati sluh in vid. Ta stanja običajno ne povzročajo bolečine, lahko pa povzročijo stres in negotovost.

Lastniki pogosto ne opazijo, da pes izgublja vid ali sluh, dokler težava ni resna. Pri izgubi vida lahko tvoj pes postane nerodnejši, težje bo našel hrano in vodo, morda pa bo izgubil tudi željo po gibanju. Priporočljivo je, da s tal odstraniš nepotrebne predmete ter prostore označiš z različnimi vonji ali preprogami različnih tekstur, da pes prostor prepozna po vonju ali otipu. Zavaruj nevarna mesta, kot so bazen in stopnice, pohištvo ter posodi s hrano in vodo pa naj ostanejo vedno na istem mestu. Motnost očesa je lahko tudi znak katarakte pri psih, zato psa pokaži veterinarju.

Ob izgubi sluha se lahko pripraviš tako, da zgodaj začneš z vadbo z znaki z roko. Mnogi naglušni psi še vedno čutijo tresljaje, zato jim pozornost lahko pritegneš s trkanjem po tleh ali trdi površini, nikoli pa jih ne budi z nenadnim dotikom.

2. „Zdaj sem malo bolj tesnoben.“

Starejši psi pogosto postanejo bolj tesnobni. Situacije, ki jim prej niso povzročale stresa, kot so ločitev od lastnika, srečanja z drugimi psi ali novi zvoki, jih zdaj lahko vznemirijo. Nekateri psi postanejo vsiljivi, drugi pa pogosteje želijo, da jih pustimo pri miru.

To je lahko znak razvoja sindroma kognitivne disfunkcije, stanja, ki ga pri psih pogosto primerjajo z Alzheimerjevo boleznijo pri ljudeh. Več o tem preberi v članku o pasji demenci.

Pes s sindromom kognitivne disfunkcije lahko izgubi del spomina ter ima slabšo zaznavo in zavedanje okolice. Včasih je povečano tesnobo starejšega psa mogoče pripisati tudi izgubi čutil ali bolečini. Če pri svojem ljubljenčku opaziš tesnobno ali agresivno vedenje, je pomembno, da ga pregleda veterinar, da izključi zdravstvene vzroke.

Psu lahko pomagaš, da je bolj miren, če prostor ohranjaš urejen, z njim hodiš na pogoste kratke sprehode, se igraš, mu ponujaš interaktivno hranjenje, ki spodbuja možgane, ga varuješ pred gnečo in neznanimi ljudmi ter ohranjaš stalno dnevno rutino, da ve, kaj lahko pričakuje. Najpomembnejša je potrpežljivost: tvoj pes še vedno začuti tvoje razpoloženje, ki lahko okrepi njegovo tesnobo.

3. „Laže me zebe.“

Za to, da starejši psi radi ležijo na toplih, udobnih ležiščih, obstaja razlog: s starostjo jim je vse težje uravnavati telesno temperaturo. Pes, ki je nekoč brez težav pozimi preživel zunaj, bo zdaj morda potreboval oblačilo, ko gre ven, in bo želel več časa preživeti v hiši, najraje na ležišču blizu ogrevanja. Toplota pomaga tudi, da so sklepi in mišice manj togi.

Spremljaj temperaturo prostora, v katerem pes biva, in pazi na tresenje. Večini starejših psov ustreza sobna temperatura brez prepiha, čeprav pasme z gostejšo in debelejšo dlako hladnejše vreme prenašajo bolje. Toplo in mehko ležišče, dvignjeno od hladnih tal, je pozimi izjemno pomembno. Nasvete za zimske sprehode poišči v članku o zimskih sprehodih s psom.

4. „Ne morem se gibati kot prej, ker me bolijo sklepi.“

Artritis in bolečine v sklepih so pri starejših psih pogosta težava. Pa naj gre za staro poškodbo, ki se zdaj pogosteje oglaša, ali za artritis, ki napreduje, bolečina v sklepih lahko psu oteži vstop v avto, vzpenjanje po stopnicah in gibanje v hladnem vremenu. Zato mnogi lastniki prehranska dopolnila za sklepe, na primer z glukozaminom in hondroitinom, uvedejo že pred pojavom prvih znakov. Več o tem preberi v članku preventivni dodatki za sklepe psov.

Ko se pojavi bolečina v sklepih, lahko veterinar predpiše zdravila proti bolečinam in vnetju. Doma na stopnice postavi ograjice, daljše sprehode zamenjaj s pogostejšimi in krajšimi, razmisli o plavanju, psu priskrbi ortopedsko ležišče in protizdrsne preproge. Znake in možnosti nege podrobno opisujemo v članku o artrozi pri psih.

5. „Morda imam enak apetit, a ne porabim toliko kalorij kot prej.“

Debelost je lahko velika težava pri starejših psih, saj prispeva k številnim drugim zdravstvenim težavam, od bolečin v sklepih do obremenitve srca. Veterinarji običajno menijo, da ima pes prekomerno težo, če je približno 15 % težji od idealne teže, debel pa je tisti, ki je približno 30 % težji.

Razlog, da se starejši psi laže zredijo, ni samo manjša aktivnost, ampak tudi manjša potreba po energiji. Pri ljudeh se presnova s staranjem upočasni in za ohranjanje iste teže je potrebno manj hrane, enako velja za pse. Čeprav se zdi, da so vedno lačni, njihovo telo porabi manj kalorij. Zmanjšaj število priboljškov in preidi na hrano za starejše pse, ki ima običajno manj kalorij in maščob ter več vlaknin. Praktične nasvete boš našel v vodniku najboljša prehrana za pse s prekomerno težo. Prehranska dopolnila so lahko koristna podpora uravnoteženi prehrani.

6. „Včasih sem zmeden in pozabim kakšno staro pravilo.“

Starejši pes lahko pozabi preproste stvari, na primer kako zaobiti oviro. Lahko se celo izgubi v neznanem okolju ali ne prepozna ljudi, ki jih dobro pozna. Starejši psi težje opravljajo določene naloge in lahko pozabijo naučeno vedenje, na primer opravljanje potrebe zunaj. Pogosta je tudi inkontinenca, o kateri več pišemo v članku kako prepoznati in zdraviti urinsko inkontinenco pri psih.

Če opaziš, da se vedenje tvojega psa spreminja, ga odpelji k veterinarju, da se prepričaš, da ne gre za resnejšo težavo. Veterinar lahko predpiše zdravila, ti pa psu lahko pomagaš z rutino, prehranskimi dopolnili in potrpežljivostjo, ko je zmeden ali se izgubi.

7. „Potrebujem malo več nege.“

Pri starejših psih pogosto pride do sprememb na koži, dlaki in krempljih. Olja, bogata z maščobnimi kislinami, kot je lososovo olje, lastniki radi izberejo ob suhi koži in grobi dlaki. Koža starejših psov lahko postane tanjša in dovzetnejša za poškodbe, kremplji zaradi manjše aktivnosti rastejo daljši in bolj ukrivljeni, zato jih je treba pogosteje striči. Zaželeno je tudi pogostejše krtačenje, ki je idealna priložnost, da preveriš, ali so na koži bule ali neravnine.

Težave z zobmi pri starejših psih prav tako pridejo bolj do izraza, zato je izjemno pomembno vzdrževati zobno higieno. Spremembe v vedenju, kot sta žvečenje na eni strani ali odklanjanje trde hrane, lahko kažejo na bolečino v zobeh. Nasvete za vsakodnevno nego boš našel v članku zdrav zadah in zobje psa.

Kdaj s starejšim psom takoj k veterinarju

Nekatere spremembe niso samo »starost« in zahtevajo hiter pregled. Takoj se obrni na veterinarja, če tvoj starejši pes:

• nenadoma izgubi ravnotežje, nagne glavo ali se vrti v krogu (več v članku o vestibularnem sindromu pri psih);
• začne veliko več piti in uriniti;
• ne je več kot en dan, bruha ali naglo izgublja težo;
• težko diha, kašlja ali se hitro utrudi;
• ima novo bulo, ki raste ali krvavi;
• ne more vstati ali močno šepa.

Pri starejših psih se priporočajo pregledi vsaj enkrat do dvakrat na leto, skupaj s krvnimi preiskavami, ki odkrijejo spremembe, še preden se pojavijo vidni znaki.

Podpora za starejše pse: Apipet Senior

Podpora za starejše pse in ohranjanje njihove vitalnosti.

Vse življenje so ob nas, spremljajo nas na vsakem koraku, nato pa pridejo trenutki, ko potrebujejo našo pozornost in skrb bolj kot kdaj koli prej. V poznih letih se psom pogosto zmanjšata koncentracija in energija, zato lastniki izberejo prehranska dopolnila kot del vsakodnevne skrbi, da bi lahko uživali z nami tudi v poznih letih. Apipet Senior združuje propolis, čebelji cvetni prah, ingver in zeleni čaj v kapsulah, namenjenih starejšim psom.

• Apipet Senior