Kratek odgovor: klopi psom najpogosteje prenašajo piroplazmozo (babezioza), lymsko boreliozo, anaplazmozo in ehrlihiozo. Znaki so utrujenost, povišana telesna temperatura, izguba apetita, temen urin ali šepanje, vsak sum pa je treba takoj preveriti pri veterinarju s krvnimi preiskavami. Najboljša je dosledna zaščita: pregled psa po sprehodu, hitro odstranjevanje klopov in redna uporaba zaščite pred klopi.
Uvod
Klopi niso le nadležni zajedavci – lahko so prenašalci nevarnih bolezni pri psih. V tem vodniku najdeš pregled najpogostejših bolezni, ki jih prenašajo klopi, njihove simptome in načine diagnostike ter priporočila, kako zaščititi psa, med drugim tudi z naravnim izdelkom ApiTick.
Katere bolezni prenašajo klopi?
V srednji in južni Evropi so med najpogosteje zabeleženimi boleznimi, ki jih klopi prenašajo na pse:
Vse te bolezni imajo lahko resne posledice za zdravje psa, če jih ne prepoznamo pravočasno, zato se ob vsakem sumu takoj odpravi k veterinarju.
Piroplazmoza (babezioza)
Piroplazmoza je ena najpogostejših bolezni, ki jih klopi prenašajo na pse v naši regiji. Povzroča jo praživalo Babesia canis. Zajedavec napada rdeče krvničke psa in jih uničuje.
Simptomi:
- Letargija in utrujenost
- Visoka telesna temperatura
- Temen urin
- Bruhanje in izguba apetita
- Zlatenica in bledica dlesni
Piroplazmozo obravnava izključno veterinar, najpogosteje z injekcijami in infuzijami, prej ko je bolezen odkrita, večje so možnosti za okrevanje. Prenaša jo predvsem travniški klop (Dermacentor reticulatus).
Lymska borelioza
To bolezen povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, prenaša pa jo gozdni klop. Bolezen se pri psih razvija počasi, simptomi pa so lahko nespecifični.
Simptomi:
- Povišana telesna temperatura
- Bolečine v sklepih in okorelost
- Spremembe v hoji (šepanje)
- Izguba apetita
- Letargija
Lymska borelioza lahko pri psih postane kronična, če jo odkrijemo prepozno. Terapijo, ki vključuje antibiotike, določi veterinar.
Anaplazmoza in ehrlihioza
Anaplazmoza in ehrlihioza sta bolezni, ki ju povzročajo bakterije, prav tako pa ju prenašajo klopi. Pogosto se pojavljata skupaj z drugimi boleznimi, kot je babezioza.
Simptomi:
- Letargija
- Povišana telesna temperatura
- Povečane bezgavke
- Težave z dihanjem
- Motnje strjevanja krvi
Zdravljenje je v rokah veterinarja in običajno vključuje antibiotike pod veterinarskim nadzorom. Anaplazmozo najpogosteje prenaša gozdni klop, ehrlihiozo pa rjavi pasji klop.
Splošni simptomi klopnih bolezni
Nekateri znaki, ki lahko kažejo na bolezen, ki jo povzročajo klopi, so:
- Nenadna letargija in izguba energije
- Izguba apetita
- Temnejši urin ali kri v urinu
- Povišana telesna temperatura
- Bruhanje
- Šepanje, bolečine v sklepih
Če opaziš enega ali več teh simptomov, se je pomembno hitro obrniti na veterinarja in opraviti krvne preiskave.
Preventiva in zaščita – kako zaščititi psa?
Najboljši način, da se izognemo boleznim, ki jih prenašajo klopi, je preventiva:
- Redno uporabljaj ApiTick – naravni izdelek za zaščito pred klopi, ki ga lastniki izberejo kot del vsakodnevne rutine
- Psa pregledaj po vsakem bivanju v naravi
- Klopa odstrani takoj, ko ga opaziš
- Fizični pregled združi z naravno zaščito
- Izogibaj se območjem, kjer je znano, da je veliko klopov (visoka trava, gozd)
Več o sezoni klopov in pripravi psa preberi v članku Sezona klopov: kako pripraviti psa, o naravnem pristopu pa v članku Naravna zaščita psov pred klopi.
Kako se bolezni prenašajo
Klop se prilepi na psa v visoki travi, grmovju ali gozdu in se hrani z njegovo krvjo. Povzročitelji bolezni preidejo na psa med sesanjem, pri nekaterih boleznih, kot je lymska borelioza, pa se to običajno ne zgodi takoj, zato hitro odstranjevanje klopa zmanjša tveganje. Klopi so najbolj aktivni od pomladi do jeseni, v blagih zimah pa jih lahko najdemo tudi zunaj te sezone. Bolezni se ne prenašajo neposredno s psa na psa, ampak prek klopov.
Diagnostika
Veterinar klopno bolezen potrdi s kliničnim pregledom in krvnimi preiskavami, po potrebi pa tudi s hitrimi testi ali pregledom krvnega razmaza. Če je bil pes na območjih s klopi, to omeni veterinarju in opiši, kdaj so se pojavili znaki, saj se simptomi lahko pojavijo tudi več tednov po vbodu.
Kaj storiti, ko najdeš klopa
Klopa odstrani čim prej s pinceto ali posebnim kavljem za klope, tako da ga primeš čim bližje koži in ga ne zdrobiš. Podrobne korake najdeš v članku Kako pravilno odstraniti klopa s psa, če pa glava ostane v koži, preberi Kaj, če glava klopa ostane v koži psa. Po odstranitvi nekaj tednov opazuj vedenje psa, ob kakršni koli spremembi pa pojdi k veterinarju. Znake, da psa muči klop, opisujemo v članku Kako prepoznati klopa na psu: znaki in mesta pregleda.
Pogosta vprašanja
Ali lahko pes umre zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi?
Žal da, zlasti če piroplazmoze ne prepoznamo in je ne obravnavamo pravočasno. Zato je zgodnja diagnoza pri veterinarju ključna.
Kako vem, ali ima moj pes klopno bolezen?
Če opaziš spremembe v vedenju, povišano telesno temperaturo, temnejši urin ali šepanje, psa takoj odpelji k veterinarju na pregled in krvne preiskave.
Kako zaščititi psa pred klopi?
Psa pregledaj po vsakem sprehodu, klopa takoj odstrani, izogibaj se visoki travi in gostemu rastlinju ter redno uporabljaj zaščito pred klopi. Zaščito je najbolje uskladiti z veterinarjem glede na območje, kjer živiš.
Kdaj se po vbodu klopa pojavijo simptomi?
Glede na bolezen od nekaj dni do nekaj tednov. Zato je po vbodu dobro nekaj tednov spremljati vedenje, apetit in telesno temperaturo psa.
Ali se človek lahko okuži od psa z boleznijo, ki jo prenašajo klopi?
Bolezni se ne prenašajo z neposrednim stikom, ampak z vbodom okuženega klopa. Vseeno pa lahko klopi s psa preidejo na ljudi, zato jih odstranjuj previdno in si pregledaj tudi sebe.
Kdaj takoj k veterinarju?
Takoj, ko je pes povešen, noče jesti, ima povišano telesno temperaturo, temen ali krvav urin, bledi ali rumenkasti dlesni ali šepa po bivanju v naravi.
Viri
- Merck Veterinary Manual – strokovni veterinarski priročnik.
- ESCCAP – evropske smernice o zajedavcih in boleznih, ki jih prenašajo.
- VCA Animal Hospitals – veterinarske baze znanja o boleznih in stanjih pri psih in mačkah.
