Pasja koža z garjami in spremembami od blizu

Garje pri psih: simptomi, zdravljenje in prenos na ljudi

Garje pri psih so kožna bolezen, ki jo povzročajo mikroskopske pršice, najpogosteje Sarcoptes scabiei, prepoznamo pa jih po hudem srbenju, rdeči in luskasti koži, krastah ter izpadanju dlake na ušesih, komolcih in trebuhu. Srbečica, ki jo povzroča pršica Sarcoptes, je zelo nalezljiva za druge pse, pri ljudeh pa lahko prehodno povzroči srbenje. Zdravljenje določi veterinar in običajno traja nekaj tednov, pri tem pa moraš obvezno očistiti pasje ležišče in zdraviti vse pse v gospodinjstvu.

Pasja koža z garjami in spremembami od blizu

Kaj boš prebral v članku?

Kaj so garje pri psih?

Srbečica, preprosteje imenovana garje, je zelo nalezljiva kožna bolezen, ki prizadene pse. Povzročajo jo drobne, s prostim očesom nevidne pršice Sarcoptes scabiei, ki so najbližje sorodnice pajkov. Pršice se zarijejo v zgornjo plast kože, se hranijo in odlagajo jajčeca, koža pa se nanje odzove z močnim vnetjem in srbenjem.

Vrste garij pri psih

  • Sarkoptična srbečica (Sarcoptes scabiei var. canis): zelo hudo srbenje, ki se zlahka prenaša med psi in prehodno tudi na ljudi.
  • Demodikoza ali demodektične garje (Demodex canis): pršice živijo v dlačnih mešičkih skoraj vsakega psa, težava pa nastane, ko se jih preveč namnoži, najpogosteje pri mladičih in psih z oslabljenim organizmom. Za ljudi ni nalezljiva. Več o tem preberi v članku o demodikozi pri psih.
  • Ušesne pršice (Otodectes cynotis): živijo v sluhovodu in povzročajo temno, drobljivo ušesno maslo ter stresanje z glavo. Več preberi o ušnih pršicah pri psih.
  • Heiletieloza ali „hodeči prhljaj” (Cheyletiella): pršice na površini kože, ki izgledajo kot premikajoč se prhljaj, srbenje pa je blažje.

Življenjski krog pršic

Odrasle pršice v koži psa živijo približno 3 do 4 tedne. Po parjenju samica zleze v kožo in tam odloži 3 do 4 jajčeca. V 3 do 10 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se premaknejo na površino kože in skozi več razvojnih stopenj postanejo odrasle pršice. Odrasle pršice se nato parijo in krog se začne znova. Celoten razvoj od jajčeca do odrasle pršice traja približno dva do tri tedne, zato mora zdravljenje trajati dovolj dolgo, da zajame tudi pršice, ki se izležejo med zdravljenjem.

Srbečica lahko okuži pse vseh starosti. Psi se lahko okužijo tudi s pršico Demodex (povzroča demodikozo), ki prav tako živi v koži, vendar kljub podobnim kožnim težavam ni nalezljiva. Pršice Sarcoptes lahko okužijo ljudi in mačke, a se na njih ne morejo razmnoževati tako kot na psih. Pri ljudeh pršice ne morejo dokončati življenjskega kroga in po nekaj dneh poginejo, vendar pogosto povzročijo močno srbenje, ki ga je včasih treba zdraviti.

Opomba: garje so zoonoza, kar pomeni, da se lahko z okuženih hišnih ljubljenčkov prenesejo na ljudi. Če sumiš, da ima tvoj pes garje, ali mu jih je veterinar že potrdil, je pomembna dobra higiena, na primer umivanje rok in pranje pasjega ležišča. Mačke se lahko okužijo s pršico, ki je tesno sorodna vrsti Sarcoptes scabiei in se imenuje Notoedres cati, povzroča pa notoedrično garjavost, torej mačje garje.

Klop na travnem stebelcu ob regratu, zajedalec, sorodnik pršic

Simptomi garij pri psih

Garje pri psih povzročajo hudo srbenje, lastniki pa pogosto opazijo tudi pogosto praskanje in grizenje kože. Srbenje je posledica pršic na koži in v njej, njihovih jajčec in izločkov, na katere se koža odzove podobno kot pri alergijski reakciji.

Pršice se najpogosteje zarijejo v predele kože z manj dlake, kot so robovi ušesnih školjk, komolci, skočni sklepi in trebuh, kjer povzročijo rdečo, luskasto in srbečo kožo. Izpadanje dlake je pogosto vidno na nogah in trebuhu. Če se garje ne zdravijo, koža postane odebeljena in temnejša.

Zgodnji in kasnejši znaki

  • Zgodnji znaki: nenadno okrepljeno praskanje, rdeče pikice in drobne krastice na robovih ušes in komolcih, pes se praska tudi ponoči.
  • Kasnejši znaki: plešasta mesta, debela, nagubana in temna koža, rane od praskanja, neprijeten vonj kože, hujšanje in utrujenost pri dolgotrajni bolezni.

Simptomi in prizadeta območja so podobni alergijam na okolje in hrano, o katerih več pišemo v članku o alergijah pri psih. Zato veterinarji včasih izvedejo zdravljenje proti garjam kot previdnostni ukrep, preden začnejo z diagnostiko atopijskega dermatitisa ali alergije.

Psi z garjami imajo pogosto tudi sekundarne bakterijske ali glivične okužbe kože, ki prav tako zahtevajo veterinarsko oskrbo in zdravljenje.

Veterinarka objema majhnega psa po pregledu kože

Kako se širi sarkoptična srbečica?

Garje se najpogosteje prenašajo z neposrednim stikom med psi. Psi, ki so bili v tesnem stiku z okuženimi psi v pasjih parkih, pasjih hotelih, zavetiščih, na obisku pri prijateljih in sosedih ali v stiku s potepuškimi psi in divjimi lisicami, se lahko zlahka okužijo s pršicami.

Pršice lahko preživijo tudi zunaj gostitelja in so v okolju še nekaj časa nalezljive, najpogosteje do nekaj dni. Zato je treba psu, pri katerem so garje potrjene ali se sumi nanje, oprati ležišče, odeje, ovratnico in povodec pri visoki temperaturi ali jih zamenjati.

Diagnosticiranje garij pri psih

Veterinarji garje najpogosteje diagnosticirajo na podlagi anamneze možne izpostavljenosti, simptomov in odziva na zdravljenje. Mnogi vzamejo strganec kože in pod mikroskopom iščejo pršice. Če je izvid pozitiven, to potrjuje sarkoptično srbečico, veterinar pa predpiše ustrezno zdravljenje.

Negativen izvid garij ne izključuje, saj pršic v strganju pogosto ne najdejo niti pri okuženih psih. Takrat lahko veterinar začne s poskusnim zdravljenjem in 2 do 4 tedne spremlja izboljšanje. Dodaten namig je refleks praskanja: ko veterinar podrgne rob ušesa, pes z garjami pogosto začne z zadnjo nogo „praskati” zrak.

Zdravljenje garij pri psih

Čeprav jih je včasih težko diagnosticirati, se garje pri psih dobro odzivajo na zdravljenje. Zdravljenje je naloga veterinarja in lahko vključuje tablete ali kapljice za nanos na kožo proti zajedalcem, zdravilne kopeli in šampone ter zdravila za pomirjanje srbenja in vnetja. Glede na resnost simptomov nekateri psi potrebujejo kombinacijo naštetih načinov zdravljenja.

Z veterinarjem se posvetuj, katero zdravljenje najbolj ustreza tvojemu psu in tvojemu načinu življenja. Upoštevaj, da psi z garjami pogosto potrebujejo več kot eno ali dve zdravljenji, da se okužba odpravi. Mnoga sredstva proti bolham in klopom, ki jih predpiše veterinar, delujejo tudi na pršice, vendar niso vsa enaka, zato izdelka ne izbiraj sam. Poskrbi, da je zdravilo namenjeno psom in da je odmerek prilagojen starosti in teži tvojega psa. Nekatera zdravila, ki so varna za večino psov, niso primerna za nekatere pasme, kot so škotski ovčarji (collie) in avstralski ovčarji.

Svojega psa pozorno opazuj, da boš lahko opazil izboljšanje, na primer manj srbenja in rdečice kože. Psi imajo pogosto tudi sekundarne okužbe kože in potrebujejo antibiotike ter medicinske šampone. Veterinar bo določil, katera zdravila tvoj pes potrebuje za odpravo srbenja in okužb.

Če se tvoj pes še vedno močno praska 4 do 5 dni po začetku zdravljenja, se obrni na veterinarja. Če se garje sumijo ali diagnosticirajo pri samo enem psu, je treba zdraviti vse pse v domu.

Čiščenje doma med zdravljenjem

  • Ležišče, odeje, igrače iz blaga, ovratnico in povodec operi pri najvišji temperaturi, ki jo material prenese, ali jih zamenjaj.
  • Posesaj tla, kavč in avto, v katerem se pes vozi, vrečko ali zbiralnik sesalnika pa izprazni zunaj hiše.
  • Med zdravljenjem psa ne spuščaj v posteljo in na kavč ter omeji stik z drugimi psi.
  • Po crkljanju in dajanju zdravil si umij roke.

Nega kože med okrevanjem

Ko veterinar začne zdravljenje, je razdraženi koži v veliko pomoč tudi nežna vsakodnevna nega. Za kopanje uporabljaj samo šampon, ki ga je priporočil veterinar, ali blag šampon za občutljivo pasjo kožo, kot so tisti iz članka o šamponih za pse Apipet. Za suha in razpokana mesta lastniki pogosto izberejo pomirjajočo kremo, o negi kože s kremo s propolisom pa pišemo v članku o kremi za kožo ApiDerm. Uravnotežena prehrana z dovolj kakovostnimi beljakovinami in omega-3 maščobnimi kislinami je del skrbi za kožo in dlako, medtem ko se obnavljata.

Kdaj takoj k veterinarju

  • pes se praska tako močno, da ne more spati ali si povzroča rane
  • koža je vlažna, gnojna, neprijetnega vonja ali krvavi
  • plešasta mesta se širijo, pes pa izgublja apetit ali težo
  • gre za mladiča, starejšega psa ali psa z drugo boleznijo
  • kdo v gospodinjstvu dobi srbeč izpuščaj

Če se tvoj pes praska, a nisi prepričan, ali gre za garje, ti bo v pomoč tudi članek zakaj se pes praska tudi brez alergije.

Ali je mogoče garje preprečiti?

  • Psa ohranjaj stran od območij, kjer bi lahko prišel v stik z morebitno okuženim psom, potepuškimi psi ali divjimi lisicami.
  • Redno izvajaj zaščito pred zunanjimi zajedalci, ki jo je priporočil veterinar. Več o tem v članku o parazitih pri psih.
  • Novega psa ali psa iz zavetišča pred spoznavanjem z drugimi ljubljenčki odpelji na pregled.
  • Ležišč, krtač in odejic ne deli s psi, katerih zdravstvenega stanja ne poznaš.
  • Redno pregleduj pasjo kožo, predvsem robove ušes in komolce, da spremembe opaziš pravočasno.

Ali lahko dobim garje od svojega psa?

Lahko. Če je tvojemu psu diagnosticirana srbečica ali sumiš, da jo ima, in kdor koli v tvoji družini dobi srbečo kožo ali kožni izpuščaj, se obrni na družinskega zdravnika in ga obvesti o možni izpostavljenosti sarkoptičnim garjam. Zdravnik ti bo svetoval o nadaljnjih korakih. Pri ljudeh pasje pršice običajno povzročijo prehodne spremembe, ki se umirijo, ko pes konča zdravljenje.

Dva potepuška psa na kamniti ulici, možna prenašalca garij

Pogosta vprašanja

Kako izgledajo garje pri psu?

Na začetku se pojavijo rdeče pikice, luske in krastice na robovih ušes, komolcih, skočnih sklepih in trebuhu. Pes se močno praska, sčasoma pa nastanejo plešasta mesta ter odebeljena in temnejša koža.

Ali so garje pri psih nalezljive?

Srbečica, ki jo povzroča pršica Sarcoptes, je zelo nalezljiva za druge pse, pri ljudeh pa lahko prehodno povzroči srbenje. Demodikoza, ki jo povzročajo pršice Demodex, ni nalezljiva za ljudi in ne za zdrave pse.

Kako dolgo traja zdravljenje garij pri psu?

Ob zdravljenju, ki ga predpiše veterinar, se srbenje običajno vidno zmanjša v enem do dveh tednih, celotno zdravljenje pa praviloma traja nekaj tednov. Pomembno je, da zdravljenje izpelješ do konca, tudi če pes že izgleda bolje.

Ali lahko garje dobim od svojega psa?

Lahko. Pasje pršice pri ljudeh lahko povzročijo srbenje in rdeče bulice, najpogosteje na rokah in trebuhu, a se na človeku ne razmnožujejo. Če se pojavi izpuščaj, obišči zdravnika in mu povej, da ima pes garje.

Kako dolgo pršice živijo zunaj psa?

Zunaj gostitelja pršice običajno preživijo do nekaj dni, v hladnem in vlažnem okolju pa tudi dlje. Zato ležišče, odeje, ovratnico in povodec operi pri visoki temperaturi ali jih zamenjaj.

Ali moram zdraviti tudi druge pse v hiši?

Da. Kadar ima en pes srbečico, veterinar običajno priporoči zdravljenje vseh psov v gospodinjstvu, saj lahko pršice nosijo tudi psi brez simptomov.

Kako ločiti garje od alergije pri psu?

Simptomi so podobni, zato jih lastnik sam ne more zanesljivo ločiti. Garje se pogosto pojavijo nenadoma, srbenje je zelo hudo in zajame robove ušes ter komolce, alergije pa imajo pogosteje sezonski ali prehranski vzorec. Diagnozo postavi veterinar.

Viri

Nazaj na spletni dnevnik

Napišite komentar