Psu, ki se boji, najbolj pomagaš, če pravočasno prepoznaš znake strahu, ga odmakneš od tistega, kar ga straši, in mu ponudiš varen kotiček ter tolažbo, brez kaznovanja in brez siljenja. Strah se nato zmanjšuje s postopnim, zelo blagim izpostavljanjem ob nagradah (desenzitizacija in protipogojevanje), s precej potrpežljivosti. Če se strah pojavi nenadoma, se slabša ali preide v agresijo, obišči veterinarja in poišči svetovalca za vedenje.
KAJ TE ČAKA V ČLANKU:
- Kako prepoznati strah pri svojem psu?
- Pomagaj psu, da se počuti varnega
- Ali smem tolažiti psa, ki se boji?
- Ne kaznuj psa
- Ali moram siliti psa, da se sooči s strahovi?
- Bodi potrpežljiv
- Kako izgleda postopno privajanje
- Kdaj k veterinarju?
- Pogosta vprašanja
- Viri
Ali si vedel, da je velika finska raziskava Univerze v Helsinkih, opravljena na skoraj 14.000 psih, pokazala, da kar 72,5 % psov kaže vsaj eno obliko vedenja, povezanega z anksioznostjo?
Največ psov kaže znake separacijske anksioznosti, precej pa jih ima tako imenovane zvočne fobije, med katerimi je najpogostejši strah pred petardami in ognjemeti. Obstajajo pa tudi različne druge oblike anksioznosti in strahov. Tvoj štirinožni prijatelj se morda boji drugih ljudi ali psov, lastniki pa imajo pogosto težave pri prepoznavanju teh strahov.
V nadaljevanju preberi 6 pomembnih stvari, ki jih moraš vedeti, če imaš plašnega ali anksioznega psa.
1. Nauči se prepoznati strah pri svojem psu
Prvi korak, s katerim lahko psu olajšaš strahove, je, da prepoznaš, da se tvoj pes boji.
Govorica telesa psov je zelo zapletena, zato ljudje večinoma ne prepoznajo subtilnih znakov strahu pri psih, pogosto pa strah zamenjajo za kakšno drugo čustvo.
Obstaja veliko načinov, na katere ti ljubljenček lahko pokaže, da je anksiozen, prestrašen ali pod stresom. To so najpogostejši znaki strahu pri psih:
- Podviti rep
- Ušesa pritisnjena nazaj
- Lizanje ustnic ali smrčka
- Tako imenovani whale eye; psu se vidijo beločnice
- Izogibanje pogledu
- Dvigovanje šape (razen pri psu, ki zalezuje plen)
- Tresenje
- Skrčeno telo, torej nizek položaj telesa
- Zehanje
- Vohanje
- Napetost ali otrdelost telesa brez premikanja (tako imenovani freeze)
- Renčanje
- Močno sopihanje in/ali slinjenje
Ko opazuješ govorico telesa svojega psa, upoštevaj celoten kontekst situacije. Seveda bo tvoj pes zehal tudi, ko je utrujen, nekateri od teh znakov pa veljajo za pomirjevalna vedenja psov. Zato je mogoče, da bo tvoj pes začel vohati, ko je pod stresom, ker ga ta dejavnost pomirja, v drugi situaciji pa bo vohal, ker je zaznal zanimiv vonj.
Prav tako so agresivna vedenja pogosto posledica pasjih strahov in anksioznosti (več v vodniku kako prepoznati in odpraviti agresijo pri psih). Pri teh vedenjih je zelo pomembno, da se obrneš na svetovalca za vedenje, da se odkrije vzrok vedenja in se čim prej začne delati na njem.
Renčanje je pogost znak, da je pes v strahu ali da mu nekaj ne ustreza, in je ena od oblik pasje komunikacije – tako pove ne. Če tvoj pes renči, ga ne kaznuj, ampak se vprašaj, kaj bi lahko bil razlog za renčanje, in poskrbi, da psa odmakneš iz zanj neprijetne situacije. Če renčanje kaznujemo, lahko zelo hitro pride do ugriza brez predhodnega opozorila.
Priporočamo: Apipet Calm
2. Pomagaj psu, da se počuti varnega
Prednost je pomagati psu, da se počuti varnega, to pa lahko narediš z upravljanjem okolja – izogibanjem in odstranjevanjem sprožilcev, ki psu povzročajo strah ali anksioznost, vsaj kolikor je to mogoče. Okolje prilagodi glede na to, česa se tvoj pes boji in kaj mu povzroča stres.
Morda to pomeni izogibanje neznanim ljudem in ne dovoliti ljudem, da božajo tvojega psa. Morda ga bo treba peljati na sprehod ob času, ko je manj verjetno, da naletita na tisto, kar tvojemu ljubljenčku povzroča stres, na primer druge pse. Morda tvoj pes potrebuje mesto v hiši, kjer se počuti varnega – omogoči mu ga. Morda se bo treba izogibati dolgim vožnjam, če se tvoj pes boji vožnje z avtomobilom.
Seveda se stresni situaciji za psa ni vedno mogoče povsem izogniti. Na primer, ne moremo vplivati na to, da drugi ljudje mečejo petarde in prirejajo ognjemete. Lahko pa se potrudiš, da psu te stresne situacije čim bolj olajšaš, po potrebi pa delaš s svetovalcem za vedenje.
3. Mirno potolaži svojega psa
Verjetno so ti že večkrat rekli, da psa, ki se boji, ne smeš tolažiti.
No, imamo dobre novice. Povsem v redu je tolažiti psa, ki se boji, še posebej če pride tolažbo iskat sam.
Žal nekateri znani trenerji psov zagovarjajo teorijo, da psov ne smemo tolažiti, ker s tem »odobravamo« njihov strah. Ta teorija je mit, kar pomeni, da svojega psa lahko mirno tolažiš, ko se boji. Še več, ti si njegovo varno zatočišče, zaščita najljubše osebe pa lahko tvojemu ljubljenčku v stresnih situacijah zelo pomaga.
Nekateri psi so raje sami, ko so pod stresom, in tudi to je v redu. Če se tvoj pes prostovoljno umakne, ga ne sili.
4. Nikoli ne kaznuj svojega psa
Na splošno je lahko kaznovanje ljubljenčka na kakršen koli način zelo škodljivo za njegovo duševno in telesno zdravje. Pri plašnih in anksioznih psih pa je treba posebej poudariti pomen pozitivnega pristopa in opustitve kazni. Kazen lahko poslabša strah tvojega psa, zelo verjetno pa je, da se te bo sčasoma začel bati tudi sam.
Tvoj ljubljenček je že pod velikim stresom in v strahu pred tem, kar je zanj vir strahu – karkoli že to je. Ne povečuj njegovega stresa s kaznovanjem in vpitjem. Morda ti strahovi niso realni in ti bo ta strah morda celo smešen. A tisto, kar je najpomembnejše: v očeh tvojega psa je ta strah povsem resničen.
5. Ne sili psa, da se »sooči« s svojimi strahovi
Še en priljubljen mit o pasjem vedenju je, da moraš psa postavljati v situacije, ki so zanj stresne, da se jih »navadi«. Žal je to zelo slab nasvet.
Psa je treba strahovom izpostavljati postopoma, da se korak za korakom navadi, pojav, ki sproža strah, pa povezati z nečim, kar pes ima rad. Ta postopka se imenujeta desenzitizacija in protipogojevanje, v praksi pa sta precej zahtevnejša, kot zvenita. Zgolj izpostavljanje viru strahu bo naredilo več škode kot koristi, v nadaljevanju pa je razloženo, zakaj.
Kaj se lahko zgodi, če plašnega psa silimo v situacije, ki so zanj stresne? Najprej se bo tvoj pes verjetno začel še bolj bati in se bo poskušal iz situacije izvleči, kakor ve in zna.
Lahko se zgodi, da pes postane agresiven in poskuša pregnati tisto, kar ga straši – naj gre za ljudi ali druge pse.
Nekateri psi začnejo paničariti ali se povsem zaprejo vase. To vodi v tako imenovano naučeno nemoč – pes ugotovi, da iz situacije ni izhoda, in se povsem zapre vase.
Žal v takih primerih pes lahko izgleda, kot da je z njim vse v redu, ker se ne trudi več pobegniti. Problem je, da taki psi psihično zelo trpijo, iz tega pa lahko nastane množica novih težav z vedenjem.
Zapomni si, ti si oseba, ki mora ljubljenčku zagotoviti varnost. Namesto da psa siliš v stresne situacije, se potrudi, da mu jih olajšaš.
6. Bodi zelo potrpežljiv
Včasih bo minilo precej časa, preden tvoj pes premaga svoje strahove in anksioznost, obstajajo pa tudi težji primeri, v katerih se psi strahov nikoli povsem ne znebijo.
Vendar je pomembno vedeti, da ima tvoj pes lahko srečno življenje kljub svojim strahovom, če do njega pristopaš pravilno. Verjemi, tudi najmanjši premiki pri plašnih psih pomenijo veliko. Z veliko potrpežljivostjo psu ves čas nudi oporo.
Kako izgleda postopno privajanje
Desenzitizacija in protipogojevanje delujeta najbolje, kadar so koraki tako majhni, da pes spremembe skoraj ne opazi. Primer za psa, ki se boji zvokov:
- Poišči raven, na kateri pes sprožilec opazi, a ostane sproščen, na primer posnetek zvoka pri komaj slišni glasnosti.
- Medtem ko zvok traja, daj psu nekaj, kar obožuje: najljubši priboljšek, igro ali božanje. Ko zvok preneha, preneha tudi nagrada.
- Vadi kratko, nekaj minut, in končaj, dokler je pes še miren.
- Šele ko pes na tej ravni ostaja sproščen, zelo postopno povečaj glasnost ali bližino sprožilca.
- Če pes pokaže znake strahu, se vrni korak nazaj.
Isto načelo velja za strah pred ljudmi, drugimi psi ali predmeti: razdalja je tvoje najpomembnejše orodje. Napredek zapisuj, saj so premiki pogosto majhni in jih je lahko spregledati. Pri močnejših strahovih načrt izdelaj s svetovalcem za vedenje, ki dela brez sile.
Vsakodnevna rutina, ki pomaga
Plašnim psom pomaga predvidljiv dan: obroki, sprehodi in počitek ob podobnem času. Dovolj gibanja in miselne stimulacije, na primer vohanja, iskanja priboljškov in igrač za žvečenje, zmanjšuje napetost. Nasvete za obdobja sprememb preberi v članku kako pomagati psu pri spremembah rutine brez stresa, več o prepoznavanju stresa pa v vodniku o stresu pri psih.
Kdaj k veterinarju?
Strah ima včasih zdravstveni vzrok. Bolečina, težave s sluhom ali vidom, hormonske motnje ali kognitivna disfunkcija pri starejših psih lahko psa naredijo bolj plašnega in razdražljivega. Obišči veterinarja, če:
- se je strah pojavil nenadoma pri psu, ki je bil prej samozavesten
- pes ob strahu šepa, se izogiba dotiku, slabše je ali drugače spi
- starejši pes ponoči tava, deluje zmedeno ali ne prepoznava znanih krajev
- strah preide v paniko, v kateri se pes lahko poškoduje, ali v agresijo
Pri hudih strahovih in fobijah lahko veterinar predlaga tudi terapijo, ki olajša delo na vedenju. Zdravljenje je vedno naloga veterinarja, psu pa nikoli ne daj pomirjeval, namenjenih ljudem.
Zaključek
Najpomembneje je, da svojemu ljubljenčku vedno nudiš oporo, da se čim laže znebi svojih strahov. Če meniš, da tvoj pes ne napreduje ali da se mu strahovi slabšajo, se ne obotavljaj obrniti na svetovalca za vedenje – le poskrbi, da gre za svetovalca, ki dela brez sile (force free).
Poleg tega upoštevaj, da imajo strahovi lahko vzrok v resnejši zdravstveni težavi, zato je dobro obiskati tudi veterinarja, če se stanje slabša.
Razmisli tudi o prehranskih dopolnilih za pomirjanje ljubljenčkov, kot je Apipet Calm. Lastniki jih izberejo kot podporo v stresnih obdobjih in kot del vsakodnevne skrbi, ob delu na vedenju, uporabljajo pa se lahko tudi dolgoročno. Če pes jemlje zdravila, se o dopolnilu pred uvedbo posvetuj z veterinarjem.
Priporočamo: Apipet Calm
Morda te bo zanimalo tudi
- Strah pred petardami in ognjemeti
- Stres pri psih: prepoznavanje, preprečevanje in zdravljenje
- Kako pomagati psu pri spremembah rutine brez stresa
Pogosta vprašanja
Ali smem tolažiti psa, ki se boji?
Da. Tolažba strahu ne »nagrajuje«, ti pa si psu varno zatočišče. Če pes sam išče bližino, mu jo nudi mirno in nežno. Če se raje umakne na svoje mesto, je tudi to v redu.
Kako prepoznati, da se pes boji?
Pogosti znaki so podviti rep, pritisnjena ušesa, lizanje, zehanje, izogibanje pogledu, vidne beločnice, tresenje, sopihanje, skrivanje in otrdelost. Vedno upoštevaj celoten kontekst situacije.
Zakaj se moj pes nenadoma boji?
Vzrok je lahko neprijetna izkušnja, sprememba v okolju ali zdravstvena težava, na primer bolečina ali slabšanje sluha in vida. Ko se strah pojavi nenadoma, najprej obišči veterinarja.
Koliko časa traja, da pes premaga strah?
Odvisno od psa in moči strahu, od nekaj tednov do nekaj mesecev postopnega dela. Nekateri psi strahu nikoli povsem ne izgubijo, a lahko s pravilnim pristopom živijo mirno in srečno.
Ali je treba plašnega psa izpostavljati temu, česar se boji?
Ne na hitro. Golo izpostavljanje strah običajno poslabša. Pomaga le zelo postopno izpostavljanje na razdalji, na kateri je pes miren, ob nagradah, po možnosti s svetovalcem za vedenje.
Ali je renčanje znak, da je pes agresiven?
Renčanje je opozorilo in način, na katerega pes pove, da mu je neprijetno. Ne kaznuj ga, ampak psa odmakni iz situacije, saj lahko kaznovano renčanje pripelje do ugriza brez opozorila.
