Kastracija psa ali psice je rutinski poseg v splošni anesteziji, pri katerem se odstranijo testisi oziroma jajčniki in najpogosteje tudi maternica. Majhne pasme se običajno kastrirajo okoli šestega meseca, pri velikih pasmah pa veterinarji pogosto priporočajo, da počakaš na konec rasti. Pred posegom pes običajno ne je od večera, po njem pa potrebuje 10 do 14 dni počitka, zaščitni ovratnik in redno kontrolo rane. Če opaziš oteklino, gnoj, krvavitev ali pes noče jesti, se takoj javi veterinarju.
Ali veš, da ima psica lahko en do dva legla na leto, njeni mladiči pa lahko že po nekaj mesecih sami dobijo potomce? Tako se število neželenih mladičev in s tem zapuščenih psov zelo hitro povečuje. Pravočasna kastracija poleg tega zmanjšuje tveganje za maligne tumorje mlečne žleze pri psicah in za težave s povečano prostato pri psih v poznejšem življenju.
Poleg tega kastracija pri samcih pogosto zmanjša označevanje ozemlja z urinom, potepanje za psicami in del agresivnega vedenja, povezanega s spolnimi hormoni.
Kastracija je kirurški poseg odstranitve spolnih žlez, to je testisov pri samcih (orhiektomija) in jajčnikov pri samicah (ovariektomija).
Poleg jajčnikov se pri samicah najpogosteje odstrani tudi maternica. Izraz sterilizacija pa se največ uporablja za onemogočanje delovanja spolnih žlez z različnimi metodami, ne pa z njihovo kirurško odstranitvijo. Pri samcih obstaja tudi začasna, tako imenovana kemična kastracija s hormonskim vsadkom, o kateri ti lahko več pove veterinar.
Zmote o kastraciji in sterilizaciji
1. Sterilizacija je kastracija samice. – Sterilizacija se ne nanaša na kastracijo samice, kot mislijo mnogi lastniki. Pri kirurškem odstranjevanju spolnih žlez se za oba spola uporablja izraz kastracija.
2. Psica mora imeti vsaj eno leglo pred kastracijo. – Za to ni zdravstvenega razloga. Tveganje za tumorje mlečne žleze je najmanjše pri psicah, kastriranih pred prvo gonitvijo, z vsako naslednjo gonitvijo pa zaščitni učinek kastracije slabi. Leglo pred kastracijo psici ne prinese nobene koristi za zdravje.
3. Moj pes se bo po kastraciji zagotovo zredil. – Po kastraciji se potrebe po energiji zmanjšajo, apetit pa pogosto naraste, zato se pes lahko zredi, če obroka ne prilagodimo. To ni neizogibno: z nadzorom energijskega vnosa s hrano in telesne aktivnosti nadzorujemo tudi telesno težo psa.
4. Kastracija spremeni značaj in vedenje psa. – Kastracija sama po sebi ne spremeni značaja psa. Vpliva predvsem na vedenje, povezano s spolnimi hormoni, kot so označevanje ozemlja, potepanje in zajahovanje, druga vedenja pa je treba reševati z vzgojo.
Kdaj kastrirati psa in psico?
Če se ne nameravaš ukvarjati z vzrejo psov, je najbolje, da svoje ljubljenčke kastriraš. Psice majhnih pasem se najpogosteje kastrirajo pred prvo gonitvijo, vendar morajo biti dovolj telesno razvite. Vsaka pasma ima drugačno hitrost razvoja, zato čas kastracije vedno uskladi z veterinarjem. Samci majhnih pasem se najpogosteje kastrirajo pri starosti okoli 6 mesecev. Pri velikih in orjaških pasmah veterinarji danes vse pogosteje priporočajo, da počakaš, da pes preneha rasti, običajno med 9. in 15. mesecem ali pozneje, saj je prezgodnja kastracija pri nekaterih velikih pasmah lahko povezana s težavami s sklepi.
Ko se odločiš za kastracijo svojega „štirinožnega prijatelja”, se javi veterinarju, ki bo pregledal tvojega psa in določil pomembne parametre za izvedbo operacije.
Največkrat gre za splošno stanje psa, telesno težo ter delovanje jeter in ledvic, ki so pomembni za izločanje anestetika iz telesa psa. Za večino veterinarskih ambulant je kastracija običajen poseg, zato ni razloga za pretirano skrb.
Nekaj pravil, ki bi se jih morali lastniki psov držati, ko gre njihov ljubljenček na kastracijo:
- Pes običajno ne sme jesti od večera pred načrtovano operacijo, natančno število ur določi veterinar. Voda naj mu bo na voljo do jutra na dan operacije, razen če veterinar določi drugače.
- Ljubljenčka pelji na sprehod pred operacijo, da opravi potrebo.
- Žival naj bo pred kastracijo čista, da se tveganje za okužbe čim bolj zmanjša.
- Če pes redno jemlje zdravila ali prehranska dopolnila, to veterinarju povej vnaprej.
- Če opaziš kakršne koli spremembe pri psu, kot so driska, kašelj ali gonitev pri psici, o tem obvezno obvesti veterinarja!
Postopek kastracije in okrevanje
Sam postopek kastracije običajno ne traja dlje kot eno uro, vendar je pomembno, da tvoj ljubljenček v ambulanti veterinarja preživi še nekaj časa. Najpogosteje je to še nekaj ur, dokler se popolnoma ne zbudi in se veterinar ne prepriča, da je vse potekalo, kot mora.
Psi imajo po kastraciji običajno nekaj šivov, ki jih kasneje odstranijo. Poleg tega je na mesto reza pogosto nanesen antibiotični sprej za preprečevanje morebitnih okužb. Vodo lahko psu ponudiš po 6 urah, hrano pa po 8 urah. Pomembno je, da pes ne grize in ne praska rane, da šivi ne popustijo in v kastracijsko rano ne pridejo mikroorganizmi. Praskanje in grizenje rane preprečimo z ovratnikom.
Kot del vsakodnevne skrbi za psa v obdobju okrevanja lastniki izbirajo: Apipet Immuno
Sprva je treba kastracijsko rano pogosto pregledovati, da opaziš morebitne spremembe, kot sta oteklina ali popuščanje šivov. Veterinar ti bo običajno napisal recept za zdravilo proti bolečinam v obliki tablet, ki jih psu daš po potrebi.
Ko ljubljenčka pripelješ domov, mu zagotovi počitek in prepreči stik z drugimi živalmi. Lastniki naj tudi pazijo, da njihovi ljubljenčki vsaj en do dva tedna po operaciji ne tečejo in ne skačejo.
Psa po operaciji deset dni ne kopaj. Če opaziš kakršne koli spremembe, kot so bruhanje, driska ali dolgotrajna potrtost, se takoj obrni na veterinarja!
Če sta operacija in pooperativna oskrba potekali uspešno, bi se moral tvoj pes popolnoma opomoči v enem do dveh tednih.
Nega rane doma
- Rano preglej enkrat do dvakrat na dan: rahla rdečina prve dni je običajna, oteklina, gnoj in neprijeten vonj pa ne.
- Ovratnik ali zaščitno obleko naj pes nosi ves čas, dokler veterinar ne odstrani šivov, običajno po 10 do 14 dneh.
- Na rano ne nanašaj krem, alkohola ali domačih pripravkov brez dogovora z veterinarjem.
- Sprehodi naj bodo kratki in na povodcu, brez teka, skakanja in igre z drugimi psi.
Kdaj takoj k veterinarju?
- rana krvavi, se je odprla ali iz nje izteka gnoj;
- oteklina se povečuje ali je mesto reza vroče in boleče;
- pes ne je dlje kot en dan, bruha ali je zelo potrt;
- ima težave z uriniranjem ali je trebuh napet.
Prednosti in morebitne slabosti kastracije
Kastracija ima jasne prednosti za zdravje in vedenje:
- ni neželenih legel in gonitev pri psicah;
- psice niso izpostavljene gnojnemu vnetju maternice (piometri), pogosti in nevarni bolezni starejših nekastriranih psic;
- manjše je tveganje za tumorje mlečne žleze, zlasti pri zgodnejši kastraciji;
- samci nimajo tumorjev testisov in redkeje imajo težave s prostato;
- manj je označevanja ozemlja in bega v iskanju partnerice.
Včasih lahko po kastraciji opazimo tudi nekatere neželene posledice, kot so nenadzorovano uhajanje urina pri psicah, povečan apetit in spremembe na dlaki. Pri nekaterih velikih pasmah se prezgodnja kastracija povezuje tudi s pogostejšimi težavami s sklepi. Zato je dobro o času posega govoriti z veterinarjem, ki pozna tvojega psa.
Če se takšne posledice pojavijo, o tem obvesti veterinarja, ki ti bo pomagal pri njihovem zdravljenju.
Prehrana po kastraciji
Ker kastriran pes potrebuje manj energije, po posegu spremljaj njegovo težo in po potrebi zmanjšaj obrok ali preidi na hrano, prilagojeno kastriranim psom. Priboljške vštej v dnevni vnos, gibanje pa vrni na staro, takoj ko veterinar dovoli. Koliko hrane tvoj pes resnično potrebuje, preberi v vodniku po prehrani psov, če pa se kilogrami vseeno naberejo, ti bo pomagal članek o prehrani za pse s prekomerno telesno težo.
Kastracija ima številne pozitivne učinke na zdravje tvojih ljubljenčkov, poleg tega pa z njo preprečujemo neželeno brejost psic in zmanjšujemo število zapuščenih živali. Če razmišljaš o istem posegu tudi za mačko, preberi članek Resnica o sterilizaciji ali kastraciji mačke.
Z upoštevanjem preprostih pravil za pred- in pooperativno nego zagotovimo hitro okrevanje naših ljubljenčkov, da se nam čim prej spet pridružijo pri vsakodnevnih dejavnostih.
Pogosta vprašanja
Kdaj je najbolje kastrirati psa?
Samci majhnih pasem se najpogosteje kastrirajo okoli šestega meseca. Pri velikih in orjaških pasmah veterinarji pogosto priporočajo, da počakaš na konec rasti, običajno med 9. in 15. mesecem ali pozneje.
Kdaj kastrirati psico?
Psice majhnih pasem se pogosto kastrirajo pred prvo gonitvijo, ker je takrat tveganje za tumorje mlečne žleze najmanjše. Pri velikih pasmah čas posega uskladi z veterinarjem, ob upoštevanju rasti in zdravja sklepov.
Koliko časa traja okrevanje po kastraciji?
Večina psov okreva v 10 do 14 dneh, ko se običajno odstranijo šivi. Do takrat naj pes počiva, nosi zaščitni ovratnik in hodi le na kratke sprehode na povodcu.
Ali se bo pes po kastraciji zredil?
Lahko, saj kastriran pes potrebuje manj energije, apetit pa se mu pogosto poveča. Prilagojen obrok, priboljški, všteti v dnevni vnos, in redno gibanje preprečujejo odvečne kilograme.
Ali kastracija spremeni značaj psa?
Ne spremeni ga. Kastracija vpliva predvsem na vedenje, povezano s spolnimi hormoni, kot so označevanje ozemlja, potepanje in zajahovanje, osebnost psa pa ostane enaka.
Ali mora psica imeti eno leglo pred kastracijo?
Ne mora. Leglo psici ne prinese zdravstvene koristi, kastracija pred prvimi gonitvami pa najbolj zmanjša tveganje za tumorje mlečne žleze.
Ali sme pes lizati rano po kastraciji?
Ne sme, ker lahko lizanje in grizenje odpreta šive in v rano zaneseta okužbo. Zato pes nosi zaščitni ovratnik ali obleko, dokler se rana ne zaceli.
Kakšna je razlika med kastracijo in sterilizacijo?
Kastracija je kirurška odstranitev spolnih žlez, to je testisov pri samcih ter jajčnikov in najpogosteje tudi maternice pri samicah. S sterilizacijo se onemogoči razmnoževanje brez odstranitve spolnih žlez.
